
BrassFest 2026 – dobra osnova za prihodnost, a tudi pomembna vprašanja za razmislek
Pomembno pa je izpostaviti tudi veliko število prostovoljcev, ki so s svojim delom pomagali pri izvedbi festivala. Brez njihovega prispevka, od logistike do pomoči na prizorišču in pri organizaciji, bi bilo takšen projekt zelo težko izpeljati na tej ravni. Njihova vloga je bila ključna za tekočo izvedbo posameznih festivalskih dni.
Za ljubitelje pihalnih orkestrov in godbeništva je bil BrassFest nedvomno poseben praznik. Na enem mestu se je zbralo izjemno število godbenikov in glasbenikov, kar je redkost ne le v lokalnem, ampak tudi širšem prostoru. Takšna koncentracija orkestrske glasbe predstavlja edinstveno izkušnjo in pomembno obogatitev kulturnega dogajanja. Godbeniki so ob tem izpostavili tudi, da so tovrstni dogodki odlična priložnost za druženje, izmenjavo izkušenj in povezovanje med različnimi pihalnimi orkestri in godbami. Prav ta vidik festivala daje dodatno vrednost, ki presega sam nastopni program in krepi godbeniško skupnost.
Po drugi strani pa je bilo že od začetka jasno, da je bil projekt postavljen pred velik organizacijski izziv. Odločitev o izvedbi festivala je bila potrjena šele novembra lani, kar je za dogodek takšnega obsega objektivno zelo pozno. Posledice so bile vidne tudi navzven. Intenzivnejša promocija se je začela pozno, veliko obiskovalcev pa je opozarjalo na nejasnosti glede programa, terminov posameznih dogodkov ter informacij o tem, kaj je plačljivo in kaj brezplačno.
Vprašanje je tudi, ali je bil izbran najprimernejši termin. Junij je tradicionalno eden najbolj zasedenih mesecev, ko se po vsej Sloveniji odvija ogromno prireditev. V istem vikendu so potekali Maraton Franja, Noč na Vrhniki, številne gasilske veselice in številni drugi dogodki v širši regiji. V takšni konkurenci je izredno težko pritegniti obiskovalce, ne glede na kakovost programa.
Žal se je to odrazilo tudi na obisku festivala. Obisk je bil po mnenju številnih občanov in obiskovalcev precej pod pričakovanji glede na vložena sredstva, obseg promocije in zveneča imena nastopajočih. Tako koncert Nina Pušlar kot tudi večerni program naslednjega dne z Magnificom ter nedeljski program z Dejanom Dogaja in skupino Agropop ni privabil takšnega števila obiskovalcev, kot bi ga za festival tega obsega in finančnega vložka pričakovali. Prav zato se zdi, da je bila izbira termina verjetno ena izmed pomembnejših napak pri načrtovanju prve izvedbe festivala.
Menimo tudi, da je bil festival za svojo prvo izvedbo zastavljen preambiciozno. Morda bi bilo za začetek smiselno graditi zgodbo postopoma, jo utrditi med domačini in obiskovalci ter nato iz leta v leto nadgrajevati. Veliki festivali običajno ne nastanejo čez noč, ampak rastejo skupaj s skupnostjo in občinstvom.
V zadnjih tednih pred festivalom je bila tudi komunikacija z javnostmi na socialnih omrežjih precej intenzivna in v očeh mnogih obiskovalcev celo zavajajoča. Promocija se je v zadnjih dveh do treh tednih močno zaostrila, pri čemer so se pojavljale informacije, ki so ustvarjale vtis izjemnega povpraševanja – tudi z napovedmi, da naj bi karte skoraj pošle ali da jih primanjkuje. Po izkušnjah obiskovalcev pa takšna slika ni odražala dejanskega stanja na terenu. Takšen pristop je pri delu javnosti vzbudil občutek nejasne in premalo transparentne komunikacije, kar pri tovrstnih projektih ni zanemarljivo, saj vpliva na zaupanje obiskovalcev in celotno dojemanje festivala.
Posebno vprašanje pa predstavlja financiranje festivala. Za izvedbo BrassFesta je bilo iz občinskega proračuna namenjenih 151.500 evrov, sredstva pa je občina nakazala Zavodu Sotočje, ki je formalno prevzel vlogo organizatorja. Ob tem se poraja povsem legitimno vprašanje: zakaj je bilo pri tem projektu mogoče zagotoviti financiranje mimo običajnih javnih razpisov, medtem ko morajo vsi ostali organizatorji kandidirati na razpisih in se potegovati za bistveno manjša sredstva? Primerjava je zgovorna. Na občinskem razpisu za sofinanciranje prireditev je 30 prireditev/dogodkov (za katere je kandidiralo 24 različnih organizatorjev) skupno prejelo sofinanciranje v višini 33.999,60€.
To odpira vprašanje enake obravnave organizatorjev, preglednosti financiranja in dolgoročne strategije razvoja dogodkov v občini.
V listi Medvode skupaj naprej verjamemo, da Medvode potrebujejo kakovostne, odmevne in tudi ambiciozne dogodke. BrassFest je pokazal, da potencial obstaja. Pokazal pa je tudi, da so za uspeh takšnega projekta ključni dovolj zgodnje načrtovanje, jasna komunikacija, premišljena izbira termina in transparenten način financiranja.
Zdaj je čas za iskreno analizo: kaj je bilo dobro, kaj bi bilo mogoče izboljšati in kako zagotoviti, da bodo tudi drugi organizatorji deležni primerljive podpore ter enakih možnosti za razvoj svojih prireditev ter kakšno je bilo končno finančno stanje projekta?
KDO SMO



vsebina v nastajanju
ZAKAJ NESTRANKARSKA LISTA MEDVODE SKUPAJ NAPREJ?

